ČRNA ŽILAVKA KAPUSNIC - XANTHOMONAS CAMPESTRIS  PV. CAMPESTRIS

Bolezenska znamenja in biologija

Bolezen je sorazmerno pogosta v krajih, kjer v večjem obsegu pridelujejo glavnato zelje in cvetačo. Poleg vseh gojenih vrst iz družine križnic (Brassicaceae) okužuje tudi mnoge plevele iz te družine.

Do okužbe lahko pride tekom cele vegetacije; od kalitve do tedaj, ko je rastlina že popolnoma razvita, pa tudi v času prevoza ali skladiščenja glav. Iz okuženega semena se razvijejo rastline, ki imajo na kotiledonu črne trioglate pege. Mlade rastlinice so pogosto pritlikave, razvijajo se le na eni strani, spodnji listi pa odpadajo. Stebelce ima steklast videz in je zvit pod lastno težo. Rastline, ki so okužene tekom kalitve se zaradi bolezni popolnoma zmehčajo in gnijejo.

Na starejših rastlinah so simptomi vidni na listnih robovih kot večji klorotični madeži v obliki črke V. Kasneje pege potemnijo, prav tako tudi žile. Obolel del lista se suši in postaja prosojen kot pergamentni papir. Nazadnje cel list porumeni in ovene. Pojavijo se tudi simptomi suhe gnilobe.

Pogosto okužene rastline še naprej intenzivno rastejo, vendar pri prerezu glave vidimo, da je le srčni del neokužen. Z obolelih listov bakterije prehajajo po prevodnem sistemu do stebla in korenin. Oboleli deli se slabo razvijajo in zakrnijo (bakterije se intenzivno razmnožujejo v prevodnih ceveh in onemogočajo normalno oskrbo rastlin z vodo in hranilnimi snovmi, s toksini pa povzročajo nekrozo tkiva) in v kolikor se ne posušijo, kasneje ne tvorijo glave. Na zunaj na listnem peclju in steblu ne opazimo nobenih sprememb. Pri prečnem preseku stebla vidimo rumenkasto obarvan bakterijski eksudat in temno ali črno obarvane prevodne cevi oz. ksilem. Mestoma se ksilem razgradi in lahko se tvorijo votlinice polne bakterij. Te bakterije pronicajo skozi listne reže in ranjene žile na površino listov, od koder se okužba hitro širi naprej.

Epidemiološko - ekološke značilnosti

Bakterije prodirajo v rastline preko hidatod ter ran na listih ali koreninah. Iz medcelularnih delov prehajajo preko prevodnega sistema v večje prevodne cevi, kjer se v slabo alkalnem območju hitro razmnožujejo. V parenhimu pa se zaradi rahlo kisle reakcije celičnega soka bakterije razmnožujejo slabo. Parazit prezimuje v rastlinskih ostankih v tleh, kjer zadrži svojo vitalnost tudi tri leta. Pri širjenju bolezni v vegetaciji imajo velik vpliv žuželke kot vektorji (Brevicoryne brassicae, Myzus persicae), dež, veter, dotikanje listov, okuženo orodje in gibanje med posevki. Širjenje pospešuje tudi zalivanje, okužene tople grede kot tudi okuženo seme. Na razvoj bolezni ugodno vplivata mokro in toplo vreme.

Varstvo

Najbolj učinkoviti so preventivni ukrepi. Ker se parazit najpogosteje širi s semenom, je potrebno priskrbeti zdravo seme za setev. Seme lahko dezinficiramo s sublimatom (1:1000, čas:15min) ali formalinom (1:240, čas:30min) ali pa ga potopimo za 30 min v toplo vodo temperature 500C.

Za gojitev kapusnic uporabljamo razkužene tople grede ali zemljišča s pestrim kolobarjem na tri do pet let. Potrebno je uničiti rastlinske ostanke in plevelne vrste iz družine Brassicaceae. Ne sme se uporabljati hlevski gnoj živali, ki so se hranile z obolelimi rastlinami, saj bakterije ohranijo vitalnost tudi pri prehodu skozi prebavni trakt živali. Zatiranje žuželk in polžev, ki so prenašalci bolezni. Zagotoviti moramo zdrave sadike, sumljive že ob presajanju izločimo in uničimo. Prav tako rastline na katerih opazimo simptome in vse rastlinske ostanke ob spravilu. Sejemo odporne sorte.